Poslovanje gospodarskih družb v letu 2023 in pripis bonitetnih ocen S.BON za leto 2024

V letu 2023 so slovenske gospodarske družbe realizirale skromno 0,8 % rast čistih prihodkov od prodaje. Gonilo rasti je bil slovenski trg, na trgu EU in trgu izven EU pa so se prihodki pomembno znižali.  

Poslovni odhodki so se znižali za 0,5 % in s tem za 1,3 odstotne točke zaostali za rastjo čistih prihodkov od prodaje (+0,8 %). Med stroški izstopa povečanje najemnin (+23,6 %) in povečanje stroškov dela (+12,1 %).

EBIT marža se je v letu 2023 povečala za 0,7 odstotne točke in je znašala 5,5 %. EBITDA marža je znašala 9,5 % in se je glede na leto 2022 povečala za 1 odstotno točko.
Rezultat iz financiranja je bil tudi v letu 2023 pozitiven, a le v višini 22,7 milijonov EUR – povečanje obrestnih mer se je odrazilo na povečanju finančnih odhodkov iz finančnih obveznosti (+493 milijonov EUR).

Neto čisti dobiček se je povečal za 10,0 %, donosnost lastniškega kapitala je dosegla 10,3 %.

Finančne obveznosti gospodarskih družb so se v letu 2023 povečale za 2,6 %. Kazalniki zadolženosti ostajajo ugodni in na dolgoročno vzdržni ravni. Podjetja ohranjajo visoke likvidnostne rezerve.

Skromna rast čistih prihodkov od prodaje posledica znižanja prihodkov na tujih trgih

V letu 2023 so čisti prihodki od prodaje slovenskih gospodarskih družb stagnirali (+0,8 %), in sicer predvsem zaradi znižanja prihodkov na trgu EU (-5,4 %) in na trgu izven EU (-9,7 %). Na tujih trgih so se najbolj znižali prihodki od prodaje blaga in materiala. Čisti prihodki od prodaje na domačem trgu so se povečali za 6,8 %, med njimi najbolj prihodki do najemnin (+17,9 %). Subvencije, dotacije, regresi, kompenzacije in drugi prihodki, ki so povezani s poslovnimi učinki, so se povečali za 26,6 %, drugi poslovni prihodki pa znižali za 20,0 %. Kosmati donos od poslovanja je znašal 144,3 milijarde EUR in se je v letu 2023 ohranil na podobni ravni kot v letu 2022. 

Med stroški izstopa rast stroškov najemnin in stroškov dela

Poslovni odhodki so se znižali za 0,5 % in s tem za 1,3 odstotne točke zaostali za rastjo čistih prihodkov od prodaje (+0,8 %). Stroški blaga, materiala in storitev so se znižali za 2,8 %, med njimi najbolj nabavna vrednost prodanega blaga in materiala (-7,8 %) in stroški materiala (-4,3 %). Stroški storitev so se povečali za 10,6 %, in sicer najbolj zaradi povečanja najemnin (+23,6 %), znižali pa so se stroški transportnih storitev ( 4,5 %). 

V letu 2023 se je nadaljevala podobna dinamika rasti stroškov dela (+12,1 %) kot leto prej. Rast stroškov dela je bistveno presegla rast čistih prihodkov od prodaje in je bila tako posledica povečanja števila zaposlenih (+3,0 %) kot tudi povečanja povprečne plače na zaposlenega (+8,7 %).  

Odpisi vrednosti so se povečali za 8,3 %, in sicer zaradi povečanja amortizacije (+7,2 %), povečanja prevrednotovalnih poslovnih odhodkov pri obratnih sredstvih (+11,7 %), in povečanj prevrednotovalnih poslovnih odhodkov pri neopredmetenih sredstvih in opredmetenih osnovnih sredstvih (+24,1 %).

Visoko povečanje dobička iz poslovanja, EBITDA in marže

Neto dobiček iz poslovanja (EBIT), izračunan kot razlika med dobičkom in izgubo iz poslovanja, se je v letu 2023 glede na leto 2022 povečal za 15,8 % ali na 7,8 milijarde EUR. EBIT marža se je glede na leto 2022 povečala za 0,7 odstotne točke in je znašala 5,5 %. Denarni tok iz poslovanja (EBITDA), izračunan kot vsota neto dobička iz poslovanja in odpisov vrednosti, se je povečal za 12,5 % ali na 13,4 milijarde EUR. EBITDA marža je znašala 9,5 % in se je povečala za 1 odstotno točko. Izboljšana dobičkonosnost iz poslovanja je predvsem posledica znižanja stroškov blaga, materiala in storitev (-3,1 milijarde EUR), ki je več kot kompenzirala vpliv višjih stroškov dela (+2,2 milijarde EUR).

Rezultat iz financiranja poslabšan, a ostaja pozitiven

Rezultat iz financiranja je bil tudi v letu 2023 pozitiven, a le v višini 22,7 milijonov EUR, kar predstavlja kar 95,6 % poslabšanje glede na leto 2022. Na poslabšanje rezultata je najbolj vplivalo povečanje finančnih odhodkov iz finančnih obveznosti (+493 milijonov EUR). Finančni prihodki so se znižali za 4,3 %, predvsem zaradi znižanja finančnih prihodkov iz deležev (-14,0 %) in finančnih prihodkov iz poslovnih terjatev (-33,8 %). Kot posledica povečanja tržnih obrestnih mer so se močno povečali finančni prihodki iz danih posojil (+72,2 %). 

Finančni odhodki so se povečali za 29,5 %, predvsem zaradi povečanja finančnih odhodkov iz finančnih obveznosti (+63,8 %). Povečali so se tako finančni odhodki iz posojil, prejetih od bank (+97,9 %) kot tudi finančni odhodki iz posojil, prejetih od družb v skupini (+99,0 %). Finančni odhodki za obresti so se v skladu z rastjo tržnih obrestnih mer povečali za 85,8 %.

Ugodni kazalniki zadolženosti, ohranjanje visokih likvidnostih rezerv

Finančne obveznosti gospodarskih družb so se v letu 2023, glede na leto 2022, povečale za 2,6 %, pri čemer so se finančne obveznosti do bank povečale le za 0,9 %. Najbolj so se povečale druge finančne obveznosti (+9,8 %). Denarna sredstva na računih gospodarskih družb so se povečala za 1,0 % ali na 10,9 milijarde EUR. 

Delež lastniškega kapitala v obveznostih do virov sredstev je konec leta 2023 dosegel 49,8 %, razmerje med dolžniškim in lastniškim kapitalom (D/E) pa 49,1 %. Razmerje med bruto finančnimi obveznostmi in denarnim tokom iz poslovanja (EBITDA) je konec leta 2023 znašalo 2,8, v kolikor od bruto finančnih obveznosti odštejemo denarna sredstva, je razmerje med neto finančnimi obveznostmi in EBITDA znašalo 1,9. Kazalniki zadolženosti slovenskih gospodarskih družb so se v letu 2023 rahlo poslabšali, a ostajajo še vedno ugodni in na dolgoročno vzdržni ravni. 
      
Povečanje čistega dobička, ROE zopet presegel 10 %

Z vidika dobičkonosnosti je bilo leto 2023 uspešno, saj so gospodarske družbe ustvarile 6,7 milijarde EUR neto čistega dobička, kar je 10,0 % več kot v letu 2022. Donosnost lastniškega kapitala (ROE) se je zvišala na visokih 10,3 %. 

Ocenjena verjetnost neplačila in pripis bonitetnih ocen S.BON za leto 2024

Ugodni trendi pri poslovanju gospodarskih družb so se odrazili tudi pri znižanju kreditnega tveganja. Povprečna napovedana verjetnost neplačila za leto 2024, na podlagi letnih poročil za leto 2023, za vse slovenske gospodarske družbe, se je tretje leto zapored znižala in je dosegla najnižjo raven v zadnjih osmih letih. 

Analiza medletne spremembe kreditne sposobnosti po oddelkih SKD

Povprečna bonitetna ocena za leto 2024, pripisana gospodarskim družbam v posameznem oddelku SKD, se je na podlagi letnih poročil za leto 2023 (glede na leto 2022), najbolj izboljšala v dejavnosti ravnanje z odplakami (dejavnost 37), proizvodnja farmacevtskih surovin (oddelek 21), proizvodnja usnja, usnjenih in sorodnih izdelkov (oddelek 15), storitve za rudarstvo (oddelek 9), vodni promet (oddelek 50), v dejavnosti potovalnih agencij, organizatorjev potovanj in s potovanji povezanih dejavnosti (oddelek 79) ter v dejavnosti oskrba z električno energijo, plinom in paro (oddelek 35). 
Izboljšanje povprečne bonitetne ocene v oddelku SKD nakazuje na izboljšanje trendov pri poslovanju družb v oddelku, kar se je odrazilo v nižji napovedani verjetnosti neplačila in boljši povprečni pripisani bonitetni oceni glede na preteklo leto.  

Najbolj se je povprečna bonitetna ocena poslabšala v dejavnosti zbiranje, prečiščevanje in distribucija vode (oddelek 36), saniranje okolja in drugo ravnanje z odpadki (oddelek 39), gozdarstvo (oddelek 2), proizvodnja tekstilij (oddelek 14), proizvodnja drugih vozil in plovil (dejavnost 30), radijska in televizijska dejavnost (oddelek 60), kulturne in razvedrilne dejavnosti (oddelek 90), proizvodnja pohištva (oddelek 31) in proizvodnja oblačil (oddelek 13). 
Poslabšanje povprečne bonitetne ocene v oddelku SKD nakazuje na poslabšanje trendov pri poslovanju družb v oddelku, kar se je odrazilo v višji napovedani verjetnosti neplačila in slabši povprečni pripisani bonitetni oceni glede na preteklo leto.  

Nadpovprečen delež boljše ocenjenih gospodarskih družb

Po deležu boljše ocenjenih gospodarskih družb (bonitetne ocene od SB1 do vključno SB4) izstopajo družbe, ki imajo kot glavno dejavnost poslovanja opredeljeno dejavnost ravnanje z odplakami (oddelek 37), zdravstvo (oddelek 86), pravno in računovodsko dejavnost (oddelek 69) ter dejavnost javne uprave in obrambe (oddelek 46). V navedenih dejavnostih delež boljše ocenjenih družb presega 75 %. 

Z deležem boljše ocenjenih gospodarskih družb na intervalu med 65 % in 70 % sledijo zaposlovalne dejavnosti (oddelek 78), socialno varstvo z nastanitvijo (oddelek 87), veterinarstvo (oddelek 75), druge raznovrstne predelovalne dejavnosti (oddelek 32) in dejavnost oskrbe stavb in okolice (oddelek 81).

Med 60 % in 65 % boljših bonitetnih ocen je pripisano gospodarskim družbam iz dejavnosti varovanje in poizvedovalne dejavnosti (oddelek 80), arhitekturno in tehnično programiranje (oddelek 71), računalniško programiranje in svetovanje (oddelek 62) in prirejanje iger na srečo (oddelek 30). 

Pri gospodarskih družbah, katerih glavna dejavnost je ena izmed zgoraj navedenih, pričakujemo v letu 2024 bistveno manjšo pojavnost plačilne nesposobnosti kot to velja za povprečje slovenskega gospodarstva.

Nadpovprečen delež slabše ocenjenih gospodarskih družb

Po deležu slabše ocenjenih gospodarskih družb (bonitetne ocene od vključno SB8 do SB10) izstopajo dejavnosti pridobivanje rud (oddelek 07), proizvodnja koksa in naftnih derivatov (oddelek 19), storitve za rudarstvo (oddelek 09) in dejavnost finančnih storitev razen zavarovalništva in pokojninskih skladov (oddelek 64). Pri navedenih dejavnostih je delež slabše ocenjenih gospodarskih družb (od SB8 do SB10) višji od 30 %. 

Z deležem slabše ocenjenih družb na intervalu med 25 % in 30 % sledijo dejavnosti proizvodnja drugih vozil in plovil (oddelek 30), ribištvo in gojenje vodnih organizmov (oddelek 03), dejavnost knjižnic, arhivov, muzejev in druge kulturne dejavnosti (oddelek 91), dejavnost strežbe jedi in pijač (oddelek 56) ter zračni promet (oddelek 51). 

Pri gospodarskih družbah, katerih glavna dejavnost je ena izmed zgoraj navedenih, pričakujemo v letu 2024 bistveno večjo pojavnost plačilne nesposobnosti kot to velja za povprečje slovenskega gospodarstva.