Potrditev izjave pomeni, da poslovni subjekt dovoli, da se letno poročilo, predloženo za državno statistiko, uporabi tudi za zagotovitev javnosti podatkov oziroma za javno objavo. Pogoji za uveljavitev te poenostavitve so podrobno opisani v Navodilu o predložitvi letnih in zaključnih poročil ter drugih podatkov poslovnih subjektov.

Za družbe, zadruge in podjetnike je v takem primeru nižje tudi nadomestilo za javno objavo.

Spletna aplikacija in Excelove preglednice (namenjene le lokalnemu vnosu podatkov za pripravo XML datoteke, ki se jo uvozi v spletno aplikacijo) so pripravljene tako, da dovolijo potrditev izjave le, če poslovni subjekt izpolnjuje pogoje za uveljavljanje poenostavitve.

Samostojni podjetniki, nad katerimi se začne postopek stečaja ali prenehajo z opravljanjem dejavnosti, morajo v skladu z 58. in 59. členom ZGD-1 predložiti AJPES bilanco stanja in izkaz poslovnega izida. Podatke predložijo na poenotenih obrazcih prek spletne aplikacije ZP, in sicer v rokih, določenih z zakonom, ki ureja davčni postopek. Podrobnejša pojasnila na spletni strani Podjetniki

Vsi ti poslovni subjekti niso registrirani kot samostojni podjetniki, zato letnega poročila za državno statistiko in javno objavo AJPES ne predložijo.

V skladu z 297. členom Zakona o davčnem postopku (ZdavP-2) lahko samostojni podjetnik predloži Finančni upravi Republike Slovenije davčni obračun brez teh podatkov, mora pa v davčnem obračunu to izrecno navesti. Izjava je sestavni del davčnega obračuna (Priloga 1 Pravilnika o davčnem obračunu akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti).

V skladu s 358. členom Zakona o davčnem postopku (ZdavP-2) lahko pravna oseba predloži Finančni upravi Republike Slovenije davčni obračun brez teh podatkov, mora pa v davčnem obračunu to izrecno navesti. Izjava je sestavni del davčnega obračuna (Priloga 1 Pravilnika o davčnem obračunu davka od dohodkov pravnih oseb).

Cerkve in druge verske skupnosti, vpisane v Register cerkva in drugih verskih skupnosti, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo, so dolžne po mnenju Ministrstva za finance – na podlagi določil 1. člena Zakona o računovodstvu (ZR) in 6. člena Zakona o verski svobodi – voditi računovodstvo in sestavljati računovodska poročila skladno s Slovenskim računovodskim standardom 34 (2024) kot vse druge nepridobitne organizacije – pravne osebe zasebnega prava in tudi po 51. členu predlagati letna poročila AJPES za namen javnosti.

Ker strokovna presoja računovodskih rešitev SRS 34 (2024) oziroma praksa njihovega uresničevanja kažejo, da navedene pravne podlage oz. računovodska pravila niso zadostna podlaga za enotno in verodostojno izkazovanje posebnosti poslovanja verskih skupnosti, ki jih imajo zlasti največje cerkve, kot sui generis civilno-pravne oziroma zasebno-pravne osebe (glej 39. točko Mnenja Ustavnega sodišča RS, št. Rm 1/02-21 z dne 19. 11. 2003), je AJPES za odgovor na vprašanje o predlaganju letnih poročil verskih skupnosti za namen javnosti zaprosil dne 13. 1. 2010 tudi Vlado RS . Na vprašanje je prejel dne 1. 2. 2010 odgovor ministra za finance, iz katerega izhaja, da so dolžne verske skupnosti predlagati AJPES letna poročila kot vse ostale nepridobitne organizacije.

Poslovanje s poslovnimi subjekti
Med čiste prihodke od prodaje na domačem trgu (AOP 111 pri družbah) vključite prihodke od prodaje:

• rezidenčnim institucionalnim enotam oz. poslovnim enotam, registriranim v Sloveniji (vpisanim v poslovni register Slovenije - PRS) s slovensko matično številko;
• ustvarjene z državnimi agencijami Slovenije (Slovenska veleposlaništva, konzulati, vojaška oporišča, znanstvene postaje...) / ozemeljske enklave.

Med čiste prihodke od prodaje na trgu EU (AOP 115 pri družbah) vključite prihodke od prodaje:

• poslovnim subjektom registriranim na območju EU ter izven Slovenije (niso vpisani v poslovni register Slovenije - PRS);
• poslovnim subjektom registriranim na območju EU ter izven Slovenije, ki imajo slovensko davčno številko, ker po Zakonu o davku na dodano vrednost presegajo znesek obdavčljivega prometa v Sloveniji v zadnjih 12 mesecih;
• državnim agencijam držav EU (veleposlaništva, konzulati, vojaška oporišča, znanstvene postaje držav EU v Sloveniji) / ozemeljske enklave.

Med čiste prihodke od prodaje na trgu izven EU (AOP 118 pri družbah) vključite prihodke od prodaje poslovnim subjektom registriranim na območju izven EU.

Poslovanje s fizičnimi osebami
Pri poslovanju s fizičnimi osebami se upošteva kriterij rezidentstva. Če rezidentstva ni možno določiti, se čiste prihodke od prodaje razvrsti med čiste prihodke od prodaje na domačem trgu (AOP 111 pri družbah).

Med prihodke od najemnin (AOP 113 pri družbah) vključite le prihodke od najemnin (tržna storitev), dodatno zaračunane oz. prefakturirane stroške pa vključite med druge vrste prihodkov. Podobno velja za stroške najemnin (AOP 136 pri družbah).

Med prihodke od najemnin (AOP 113 pri družbah) oz. med stroške najemnin (AOP 136 pri družbah) se vpisujejo najemnine kot plačilo tržne storitve, katero lastnik zgradbe, stanovanja, pisarne ali premičnine zagotavlja najemniku. Pod ta dva AOP-ja ne vključite najemnin od zemljišč ali najemnin od podzemnih sredstev (najemnine za črpanje nahajališč rudnin in fosilnih goriv ali drugih naravnih virov).

Najemnik lahko postane ekonomski lastnik (ne pa tudi pravni) premičnega oziroma nepremičnega sredstva in tako sam upravlja in razpolaga s tem sredstvom. V tem primeru so prihodki od najemnin iz podnajema tudi del  AOP 113.

Finančne prihodke iz vrednotenja naložbenih nepremičnin po pošteni vrednosti in prihodke od odtujitve naložbenih nepremičnin, merjenih po pošteni vrednosti, se izkaže v AOP 159-Finančni prihodki iz drugih naložb. Odhodke iz naložbenih nepremičnin, vrednotene po pošteni vrednosti, pa v AOP 168-Finančni odhodki iz oslabitve in odpisov finančnih naložb (več v SIR*IUS 5/16 Iz prakse za prakso).

Skladno s sedmim odstavkom 65. člena ZGD-1 in SRS 2.38 se pravice na nepremičninah in druge podobne pravice, ki se v računovodskih razvidih pripoznavajo in merijo kot neopredmetena sredstva, v bilanci stanja izkazujejo v postavki zemljišča in zgradbe. Na podlagi šestega odstavka 11. točke Okvira Slovenskih računovodskih standardov (2016) pri predstavitvi primerjalnih podatkov za leto 2015 izkažejo vse organizacije, ki so v računovodskih izkazih za leto 2015 izkazale stavbno pravico med neopredmetenimi sredstvi v AOP 004, le to med zemljišči v AOP 011 (več v SIR*IUS 5/16 Iz prakse za prakso).

V bilanci stanja prikažete zalogo trgovskega blaga na AOP 038 in AOP 039 (predujmi za zaloge - blaga). V izkazu poslovnega izida razvrstite prihodke od prodaje trgovskega blaga med AOP 114 (prodaja v Sloveniji) ali AOP 117 (prodaja na trgih EU) ali AOP 120 (prodaja izven EU). Med odhodki prikažite prodano trgovsko blago pri nabavni vrednosti prodanega blaga in materiala AOP 129 in ne med stroški proizvodov (AOP 130 do AOP 133). Če imate odhodke nabavne vrednosti prodanega blaga in materiala (AOP 129), bi bilo smiselno oz. pričakovano, da se prihodki od prodaje tega blaga in materiala prikažejo v ustreznih postavkah prihodkov od prodaje blaga in materiala (AOP 114 ali 117 ali 120) namesto v postavkah prihodkov od prodaje lastnih proizvodov in storitev (AOP 112 ali 116 ali 119). Več v SIR*IUS 5/16 in 1/17 Iz prakse za prakso).

V bilanci stanja ustrezno razvrstite zaloge na AOP 035 (material) ali AOP 036 (nedokončana proizvodnja in storitve) ali AOP 037 (proizvodi) ali AOP039 (predujmi za zaloge - materiala ter še ne opravljene storitve). V izkazu poslovnega izida razvrstite prihodke od prodaje proizvodov in storitev med AOP 112 ali AOP 113 (prodaja v Sloveniji) ali AOP116 (prodaja na trgih EU) ali AOP 119 (prodaja izven EU). Odhodkov za nabavljen material ne razvrstite v AOP 129 (nabavna vrednost prodanega blaga in materiala), temveč v stroške proizvodov (AOP 130 do AOP 133). Več v SIR*IUS 5/16 in 1/17 Iz prakse za prakso).

Podatek na AOP 188 se izračuna tako, da se število delovnih ur v koledarskem (obračunskem) letu, za katere so zaposleni dobili plačo in nadomestilo plače, deli s številom možnih delovnih ur za koledarsko (obračunsko) leto.

Med stroški dela se upoštevajo tako nadomestila bolniške odsotnosti, ki se izplačujejo v breme delodajalca, kot tudi nadomestila bolniške odsotnosti, ki se refundirajo v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja. Enako velja tudi za druga nadomestila plač, ki jih izplačujejo različni poslovni subjekti, na primer zaradi vpoklica delavcev v civilno zaščito, na gasilsko intervencijo ali zaradi pričanja na sodišču. Zahtevki za vračilo plačanih nadomestil se ob predpostavki, da delodajalec izpolnjuje vse zakonske pogoje, sočasno obračunavajo med poslovnimi prihodki. Obračunavanje na način, da se vzpostavi zgolj obveznost za plačilo nadomestila plače in obveznih dajatev in terjatev do Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ni popolno in je v nasprotju z določbo ZGD-1, ki prepoveduje pobot prihodkov in odhodkov (več v SIR*IUS 4/20 Iz prakse za prakso: Knjiženje nadomestil, ki se refundirajo).

Knjiženje povračila za čakanje na delo in kriznega dodatka po ZIUZEOP pa je pojasnjeno v SIR*IUS 3/20 Iz prakse za prakso. Povračilo izplačanega nadomestila plače pri delodajalcih, ki zaposlenim začasno ne morejo zagotavljati dela zaradi posledic epidemije, kot delna oprostitev prispevkov predstavlja državno podporo, ki jo je treba pravilno računovodsko evidentirati med drugimi poslovnimi prihodki, da bo mogoče zagotavljati ločeno razkrivanje državnih pomoči.

Napake lahko nastanejo pri pripoznavanju, merjenju, predstavljanju in/ali razkrivanju postavk računovodskih izkazov. Napake so opustitve postavk in napačne navedbe v računovodskih izkazih za pretekla obdobja, ki izhajajo iz neupoštevanja ali napačne uporabe zanesljivih informacij, ki so bile na voljo v času, ko so bili računovodski izkazi odobreni za objavo, in za katere se je upravičeno domnevalo, da bodo pridobljene in upoštevane pri sestavitvi računovodskih izkazov; če pa gre za namerno napačno predstavljene podatke, govorimo o prevari. Popravke napak pa je treba ločevati od sprememb računovodskih ocen. Računovodske ocene so po naravi približki, ki se lahko ob dodatnih informacijah spremenijo in temeljijo na znanih in dostopnih informacijah v času sestavljanja računovodskih izkazov, medtem ko so napake (in prevare) opustitve ali napačne navedbe postavk v računovodskih izkazih za pretekla obdobja.

 

Organizacija popravi pomembne napake iz preteklih obdobij za nazaj, in sicer v prvih računovodskih izkazih, odobrenih za objavo, po odkritju napak. Popravi jih s preračunavanjem primerjalnih zneskov sredstev, dolgov in vseh vpletenih sestavin kapitala predstavljenega preteklega obdobja. Napake iz preteklega obdobja popravi s preračunavanjem za nazaj (kot da do njih v preteklem obdobju sploh ne bi bilo prišlo), razen če je to neizvedljivo – takrat to dejstvo razkrije. Učinka popravkov pomembnih napak iz preteklih obdobij ne vključi v poslovni izid obdobja, v katerem je prišlo do odkritja napak. Zelo pomembno je, seveda če je to mogoče, da organizacija odpravo pomembnih napak in učinek njihovega vpliva na postavke v računovodskih izkazih zaradi preračuna primerljivih podatkov za nazaj obvezno razkrije (točka 5. Spremembe računovodskih ocen, spremembe računovodskih usmeritev in popravki napak iz B. Okvira Slovenskih računovodskih standardov (2024) oziroma 5. člena MRS 8 - Računovodske usmeritve, spremembe računovodskih ocen in napake). Več v SIR*IUS 1/22 Iz prakse za prakso in v reviji IKS 1/22.

 

V vseh primerih, ko je organizacija popravila napako iz prejšnjih let preko kapitala, MORA popraviti (že predložene) podatke za preteklo primerljivo obdobje z upoštevanjem zneskov popravkov napak (na primer prihodki, odhodki), ko so se odrazile v kapitalu. AJPES v spletni aplikaciji LP (letnih poročil) omogoča vnos popravkov uvoženih podatkov prejšnjega leta (če so bili predloženi za namen državne statistike, javne objave), kot doslej.

Samostojni podjetniki, ki ugotavljajo davčno osnovo za davek od dohodka iz dejavnosti z upoštevanjem normiranih odhodkov (normiranci), sicer niso zavezani za predložitev letnega poročila in javno objavo na spletnem portalu AJPES. V primeru, da želite njegovo javno objavo (na primer za namen pridobitve posojila ali bonitetne ocene), se obrnite na izpostavo AJPES, ki vam bo omogočila predložitev. Na enak način postopate, če želite predložiti zaključno poročilo ob prenehanju opravljanja dejavnosti. Podatke iz letnih oziroma zaključnih poročil lahko nato predložite prek spletne aplikacije AJPES, če imate pooblastilo evidentirano v sistemu ePooblastil oziroma je vaše kvalificirano digitalno potrdilo evidentirano v Evidenci digitalnih potrdil pri AJPES.
Za opravljeno storitev javne objave letnega poročila plačate nadomestilo, določeno s Tarifo, na podlagi računa AJPES, javna objava zaključnega poročila pa je brezplačna.

 Uporabniki lahko podatke podpišejo:

• s kvalificiranim digitalnim potrdilom enega od naslednjih overiteljev digitalnih potrdil:
• SIGOV-CA
• SIGEN-CA
• POŠTAR®CA
• HALCOM-CA
• AC NLB

Podrobnosti o elektronskem podpisovanju so na voljo na naši spletni strani Elektronsko podpisovanje.

• z izpisom obvestila za AJPES, ki ga podpiše odgovorna oseba (npr. vodja družbe ali podjetnik, zastopnik društva). Obvestilo predložijo izpostavi AJPES osebno ali pošljejo po pošti s povratnico. Obvestilo vsebuje posebno kontrolno kodo (32 znakov), ki AJPES služi za preverjanje istovetnosti oziroma pravilnosti predloženih podatkov.

Letno poročilo lahko elektronsko podpišete:

• če ste zakoniti zastopnik poslovnega subjekta in imate kvalificirano digitalno potrdilo vpisano v Evidenco digitalnih potrdil (EDP) ter digitalno potrdilo dodano v profilu uporabnika, ali
• če vas je pooblastil zakoniti zastopnik poslovnega subjekta.

Več o pooblaščanju je v Priročniku za uporabnike.

Do teh težav prihaja zato, ker so v Excelovi preglednici onemogočeni makro ukazi.

• Office 2000 – 2003
  V odvisnosti od varnostnih nastavitev na vašem sistemu se lahko pojavi pogovorno okno, ki zahteva potrditev možnosti za uporabo makro ukazov . Makre omogočite tako, da kliknete na gumb omogoči makre. Če se vam to pogovorno okno ne odpre, imate stopnjo varnosti za makro ukaze nastavljeno na visoko ali pa na zelo visoko. Nastavite jo na srednjo (Orodja->Makro->Varnost), preglednico shranite in ponovno odprite.

• Office 2007
  Če imate v Excelu nastavljene privzete nastavitve za nastavitve makrov (onemogoči vse makre z obvestilom), se prikaže varnostno opozorilo:nekatere aktivne vsebine so onemogočene (makri so onemogočeni). Makre omogočite tako, da kliknete na gumb Možnosti in izberete možnost:omogoči vsebino. Če se pri odpiranju Excelove preglednice ne pojavi varnostno opozorilo glede makrov, preverite nastavitve za makre v središču zaupanja.
  
• Office 2010
  Če imate v Excelu nastavljene privzete nastavitve za nastavitve makrov (onemogoči vse makre z obvestilom), se prikaže varnostno opozorilo:nekaj aktivne vsebine je onemogočene. Makre omogočite tako, da kliknete na gumb omogoči vsebino. Če se pri odpiranju Excelove preglednice ne pojavi varnostno opozorilo glede makrov, preverite nastavitve za makre v središču zaupanja.
  

Pravne osebe, ki ne razpolagajo s programom za pretvorbo DOC, RTF in drugih formatov besedil v PDF format, lahko za pretvorbo uporabijo enega od brezplačnih programov ali programov v skupni rabi.

Glede na razpoložljive podatke večina uporabnikov uporablja Excel preglednice, saj je to orodje na razpolago na večini operacijskih sistemov. Druge podobne preglednice se tehnološko precej razlikujejo zato bi bil potreben povsem ločen razvoj rešitev, ker pa glede na majhno število uporabnikov ne bi bilo racionalno. Ker obstaja možnost vnosa in oddaje letnih poročil tudi prek spletnega portala AJPES lahko uporabniki uporabijo to rešitev, ki je v današnjem času primarna.